Kreme za obraz in oglaševanje: kaj dovoljujejo predpisi v Sloveniji

Kozmetični izdelek: opredelitev in meja

Kozmetični izdelek je po 2. členu Uredbe (ES) št. 1223/2009 vsaka snov ali zmes, namenjena stiku z zunanjimi deli človeškega telesa, da jih očisti, odišavi, spremeni njihov videz, zaščiti ali ohrani v dobrem stanju. Krema za obraz spada v to opredelitev — dokler ne trdi, da deluje na bolezen. Kakor hitro izdelek obljublja, da ozdravi akne kot obolenje, zdravi dermatitis ali „obnavlja“ tkivo v medicinskem smislu, zapusti kozmetično področje: bil bi zdravilo ali medicinski pripomoček, s povsem drugačnimi zahtevami za dovoljenje.

Trditve: šest meril

20. člen Uredbe 1223/2009 prepoveduje pripisovati kozmetičnim izdelkom lastnosti ali funkcije, ki jih nimajo. Uredba (EU) št. 655/2013 določa šest skupnih meril: skladnost s predpisi, resničnost, utemeljenost z dokazi, poštenost, pravičnost in omogočanje odločanja na podlagi informacij. V praksi: „zgladi gube“, „pomladi za 10 let“ ali „obnovi kožo“ so trditve, ki zahtevajo dokaze — lastnosti sestavine pa ni dovoljeno kar pripisati končnemu izdelku.

Označevanje: INCI in CosIng

19. člen zahteva pri vsakem kozmetičnem izdelku seznam sestavin v padajočem vrstnem redu po masi (pod 1 % v poljubnem vrstnem redu) z imeni INCI, poleg tega nazivno količino, odgovorno osebo, rok uporabe po odprtju ali datum minimalne trajnosti, previdnostne ukrepe in številko serije. Podatkovna baza CosIng Evropske komisije za vsako sestavino navaja funkcije — humektant, nega kože, konzervans, protimikrobno sredstvo. Te funkcije so edino, kar uporabljamo na strani izdelka.

Kdo nadzira v Sloveniji

Za kozmetične izdelke je pristojni organ Urad Republike Slovenije za kemikalije v okviru Ministrstva za zdravje — izvaja Uredbo 1223/2009 in nacionalno Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o kozmetičnih izdelkih ter zbira prijave resnih neželenih učinkov; kršitve na trgu obravnava Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Nepoštene poslovne prakse in pravice potrošnikov nadzira Tržni inšpektorat Republike Slovenije (230. člen ZVPot-1); varstvo osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec. Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) je z uveljavitvijo ZVPot-1 prenehal veljati — pravila o nepoštenih praksah so zdaj v ZVPot-1.

Ocene in cene

Po prenosu Direktive (EU) 2019/2161 velja v Sloveniji: podjetje, ki omogoča dostop do ocen potrošnikov, mora povedati, ali in kako zagotavlja, da ocene prihajajo od potrošnikov, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili; objavljanje lažnih ocen ali naročanje takih ocen je v vseh okoliščinah nepoštena poslovna praksa (26. in 27. točka 51. člena ZVPot-1). Pri znižanju cene je treba navesti prejšnjo ceno, to je najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh pred znižanjem (15. člen ZVPot-1). Zato ne prikazujemo zvezdic brez vira niti prečrtanih cen.

Kaj ni dovoljeno — praktični seznam

• „zdravi akne“, „odstrani kožne madeže“, „zdravi rozaceo“ — terapevtske trditve, za kozmetične izdelke prepovedane;
• „klinično dokazano“ brez dostopnih študij (utemeljitev po 655/2013);
• priporočila zdravnikov ali pričevanja, ki namigujejo na zdravilni učinek;
• izmišljene ocene in „povprečne ocene“ brez preverjenega nakupa;
• prečrtane cene brez najnižje cene zadnjih 30 dni.

Kako brati oglas za kremo za obraz

1. Poiščite popoln seznam INCI: brez njega ni kaj primerjati.
2. Preverite, ali trditve ostajajo na površini kože — vse, kar zveni kot bolezen, ni kozmetika.
3. Na embalaži poglejte odgovorno osebo in rok uporabe po odprtju.
4. Ne zaupajte fotografijam „prej in potem“, pričevanjem z imeni in odštevalnikom.
5. Primerjajte embalažo, ki jo prejmete, s stranjo — embalaža vedno prevlada.